Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.

Pogovor z Anuško Ferligoj

Komentiraj

anuska-ferligoj

Vir fotografije: spletna stran FDV

V rubriki Pogovori smo pripravili prvi intervju v kategoriji profesorji. V čast nam je, da je na naša vprašanja odgovarjala dr. Anuška Ferligoj, redna profesorica za statistiko na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1972 je zaposlena na Fakulteti za družbene vede, kjer je bila v obdobju od 2003 do 2005 tudi dekanja. V letu 1990/1991 je bila prejemnica Fullbrightove štipendije, nato je gostovala na Univerzi v Pittsburghu (1996) in na Univerzi na Dunaju (2009). V svoji karieri na dodiplomski in podiplomski ravni je predavala na več fakultetah UL ter tudi na univerzah v tujini. Med njenimi študenti je bil tudi predsednik RS Borut Pahor, ki se ji je na Statističnem dnevu 2014 javno zahvalil, ker ga je v času študija navdušila za statistiko.

Dr. Ferligoj se ukvarja z metodami multivariatne analize (še posebej z metodami razvrščanja v skupine), z analizo omrežij (še posebej z bločnimi modeli), z ocenjevanjem zanesljivosti in veljavnosti merjenja ter z uporabo statističnih metod v različnih znanstvenih disciplinah. Objavlja v več mednarodnih revijah in je ustanovna urednica revije Metodološki zvezki ter članica več uredniških odborov mednarodnih revij. Organizirala je številne mednarodne znanstvene konference, nazadnje konferenco ESRA, o kateri smo poročali na blogu. Izdala je več knjig, med drugim Razvrščanje v skupine, za katero je prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča, ter (v soavtorstvu) Generalized Blockmodeling, ki je prejela nagrado Harrison White Outstanding Book Award. Poleg tega je prejemnica številnih drugih nagrad in priznanj, med drugim naslova Ambasadorka RS v znanosti (1997), Simmelove nagrade (2007), Blejčevega priznanja (2012) in Zlate plakete UL (2013). Je voljena članica Mednarodnega statističnega inštituta in Evropske akademije za sociologijo, v letu 2010 pa je prejela častni doktorat univerze ELTE v Budimpešti.

Profesorici Ferligoj smo postavili pet vprašanj, ki jih bomo vsem profesorjem v tej rubriki, ter dve specifični vprašanji. Poleg tega lahko na spletu preberete še dva medijska intervjuja s profesorico: septembra 2010 je bila intervjuvana za revijo Jana (Statistika je šarmantna), decembra 2012 pa za Sobotno Prilogo časnika Delo (V Sloveniji se z napovedovanjem izidov volitev nihče resno ne ukvarja).

Študirali ste matematiko. Kaj je v vas zbudilo zanimanje za statistiko?

Povsem slučajno sem prišla na področje statistike. Na Ekonomski fakulteti sem se vpisala na magistrski program Operacijske raziskave. Tedaj je bil to edini študij uporabne matematike. Tam sem srečala profesorja Dolfeta Vogelnika in on me je povabil, da bi bila njegova asistentka pri predmetu Statistika na takratni FSPN. V začetku sploh nisem mislila ostati na FSPN, potem pa sem začela sodelovati na nekaj raziskavah in ugotovila sem, da mi je statistika všeč. Na FSPN so mi omogočili, da sem se lahko udeležila nekaj mednarodnih poletnih šol, tudi takrat šele ustanovljene ECPR poletne šole v Essexu. Tam so se mi odprla čudovita področja predvsem multivariatne analize, s katerimi sem se tudi kasneje precej ukvarjala.

Kako bi laiku pojasnili uporabnost statistike v vsakdanjem življenju? Lahko podate primer ali pogled, kako statistika dviguje kakovost življenja ljudi?

Zadnje čase sem se ukvarjala tudi s statistično pismenostjo. Statistično nepismena oseba danes zelo težko funkcionira. Statistični podatki in analize so povsod, na primer vsak dan v vseh medijih.

Statistiki se pogosto očita, da je lažniva. Seveda neupravičeno. Katera statistična laž ali napaka v statističnem sklepanju vas je do sedaj najbolj razjezila?

Alergična sem na izjave, da je statistika lažniva. Statistika je največkrat nehote zavajajoča zaradi neznanja uporabnika. Še hujše je, ko je zavestno zlorabljena.

Kaj bi počeli, če ne bi bili statistik?

Najbrž bi se ukvarjala s kakšnim drugim področjem matematike, zelo mi je bila všeč algebra, ali pa s kakšnim področjem uporabne matematike.

Katere spletne strani, bloge ali knjige s področja statistike bi priporočili kot poljudno branje?

Tega je res zelo veliko. Zelo bi priporočila ogled kakšnega predavanja Hansa Roslinga, na primer na YouTube.

Statistiko ste predavali številnim generacijam in uspeli ste navdušiti veliko študentov. Če citiram izjavo nekdanje sošolke, “statistiko poučujete, kot da ne bi bila matematika.” Kako vam to uspe? Kaj svetujete pedagogom, ki se srečujejo s študenti, ki za statistiko niso motivirani?

Najprej, študente je treba spoštovati. Potem, treba je imeti rad, kar predavate. Na žalost veliko dijakov, ki pride študirat na FDV ali kakšno drugo družboslovno ali humanistično fakulteto, globoko sovraži matematiko. Najbrž jih je nek učitelj matematike uspel prepričati, da nikoli ne bodo znali matematike, da so matematične zgube. Bojim se, da je veliko preveč takih učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Kako lahko sovražiš tako čudovito vedo? Če imaš rad igre, logičnice in podobno, ne moreš in ne smeš sovražiti matematike! Enostavno ne verjamem, da je nekdo nesposoben naučiti se matematike. Zame je bil največji uspeh, ko sem take študente prepričala, da je vsaj statistika, ki je uporabna matematika, čudovita veda, ki so se je z veseljem učili in bili na koncu ocenjeni z najvišjo oceno, ker so jo zaslužili.

Veliko delate za razvoj statistike v Sloveniji. Kje vidite priložnosti v prihodnosti? Kaj polagate na srce mlajšim generacijam statistikov?

Zelo sem vesela, da nam je uspelo organizirati univerzitetni doktorski in magistrski študij statistike. Kot veste, smo statistiki razmetani po vseh fakultetah in inštitutih. Uspelo mi je jih združiti prav pri izvedbi teh dveh programov. Prej smo imeli le enega doktorja statistike v Sloveniji (prof. Mihael Perman). Zdaj jih imamo že kar nekaj in upam, da bodo nadaljevali z razvojem statistike v Sloveniji. Potrebujemo dodiplomski program statistike. Potrebujemo tudi organizacijsko enoto (oddelek na univerzitetnem nivoju ali inštitut) za področje statistike. Na magistrskem in doktorskem programu je treba organizirati module še za druga področja statistike. Skratka, še veliko je treba postoriti, da bo statistika v Sloveniji na povsem primerljivem nivoju kot v najbolj razvitih držav na področju statistike (npr. na Švedskem ali Kanadi). Smo na zelo dobri poti, še posebej, ker statistiki odlično sodelujemo med seboj, s Statističnim uradom Republike Slovenije in drugimi inštitucijami, ki se tako ali drugače ukvarjajo s statistiko.

Advertisements

Avtor: Dr. Ana Slavec

Svetovalka za statistiko na centru odličnosti InnoRenew CoE. Pred tem je bila sedem let raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je članica upravnega odbora Društva mlada akademija, urednica bloga Udomačena statistika ter sovoditeljica Meta PHoDcasta. Na Twitterju je @aslavec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s