Udomačena statistika

Študenti statistike pišemo blog.


7 komentarjev

Krasne nove metode ali Kdaj bodo ankete izumrle?

Ob opazovanju zmožnosti pridobivanja in analize podatkov, ki nam ga omogoča nagel razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, si nemalo kdo postavlja vprašanje, ali za pridobivanje kvantitativnih podatkov sploh še potrebujemo anketno raziskovanje. Imamo sisteme, ki omogočajo beleženje vrste podatkov, od nakupov v trgovinah do sledenja mobilnim napravam. Za razliko od 20 in več let nazaj, so podatki dandanes torej relativno poceni dobrina. Dodatna prednost je, da je veliko od teh podatkov možno analizirati v realnem času, od Google iskalnih trendov (npr. gripa ali razne trenutno vroče teme) do ekonomskih indeksov na podlagi cen v spletnih trgovinah.

Na področju družboslovja je opazno predvsem navdušenje nad zmožnostmi procesiranja podatkov s spletnih socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter – nekateri govorijo celo o novi vedi, tviterologiji. Razloge za entuziazem odlično ponazori Nicholas A. Christakis (NY Times, 24 Jun 2011): »If you had asked social scientist even 20 years ago what powers they dreamed of acquiring, they might have cited the capacity to incospicuosly track the behaviors, purchases, movements, interactions and thoughts of whole cities of people, in real time.« Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Uporaba različnih mer srednje vrednosti na primeru podatkov o brezposelnosti

V enem izmed prejšnjih prispevkov je bilo predstavljeno, kako pomembno je, da poznamo porazdelitev, preden se odločimo za uporabo aritmetične sredine kot mere srednje vrednosti naših podatkov. V tokratnem prispevku bom govorila o srednjih vrednostih na sploh, s poudarkom na primeru, ki kaže, da je uporaba aritmetične sredine upravičena. Ker je teorijo najbolje predstaviti na konkretnem primeru, sem za potrebe prispevka uporabila podatke o brezposelnosti v Slovenskih občinah za mesec februar 2013. Podatke sem pridobila na strani Zavoda za zaposlovanje RS. Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Knjiga – The Lady Tasting Tea

The Lady Tasting Tea avtorja Davida Salsburga je obvezno branje za vsakega, ki ga zanima področje statistike. Knjiga govori o statistiki, a na poljuden način – tako da ne pričakujte množice enačb, niti ne kakšnih posebnih poglabljanj v statistične metode. Rekel bi, da je primerna za statistike, ki jih zanima razvoj vede. In tudi za ostale, ki bi radi imeli uvid v potek razvoja razmišljanja statistikov od približno začetka 20. stoletja, pa do njegovega konca. Nadaljujte z branjem


4 komentarji

Ljubo povprečje, kdor ima porazdelitev

Pri razumevanju okolja okoli nas se moramo pogosto zaradi zapletenosti (kompleksnosti) problemov zanašati na nekakšne povzetke. Denimo primer podjetja z veliko zaposlenimi. Lastnik ne bo mogel poznati vsakega zaposlenega, mu bo pa zelo koristilo, da ve koliko ima zaposlenih, ali pa koliko je zaposlenih na posameznem oddelku. Podobno je pri plačah. Ker si težko predstavljamo višino plač (vseh) zaposlenih, se zatečemo k neki številki, ki vseeno da neko informacijo o plačah. Nadaljujte z branjem


3 komentarji

Tipične napake pri sestavljanju spletnih anketnih vprašalnikov – 2. del

V svoji prejšnji objavi sem poudarila pomen anketnih podatkov v družboslovni znanosti ter opozorila na naraščajoči obseg nekakovostnih spletnih vprašalnikov. Opisala sem štiri pogoste napake neizkušenih ustvarjalcev spletnih anket: 1. preveliko število vprašanj na stran, 2. preveliko število vprašanj na vprašalnik, 3. nesmotrno rabo podpornih (grafičnih) elementov ter 4. neuporabo filtriranja s pogoji. Nadaljevala bom s predstavitvijo štirih tipičnih težav pri sestavljanju posameznih vprašanj – tudi v tem delu primeri temeljijo na anketah “The Status of Slovenian Women in Academic Fields of Science, Technology, Engineering and Mathematics” (WIS) in “Pojav podjetniške univerze in sodelovanje akademikov pri prenosu znanja in tehnologij” (PU): Nadaljujte z branjem


Komentiraj

Sezona okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi

S pomladjo pride veliko prijetnih stvari, na žalost pa spet prihajajo na plano tudi klopi. Ti so že sami po sebi precej zoprni paraziti, prenašajo pa lahko tudi bolezni. Med njimi sta tudi limska borelioza in klopni meningoencefalitis. Prva je bila leta 2011 šesta na seznamu najpogosteje hospitaliziranih zaradi nalezljivih bolezni v Sloveniji (Tabela 2). Nekoliko več o boleznih in zaščiti pred njimi si lahko preberete na spletnih straneh IVZZa občutek o razširjenosti bolezni bomo narisali nekaj grafov. Nadaljujte z branjem